Alumni FS: zapisnik 2. sestanka

ALUMNI FS

Fakulteta za strojništvo

Univerza v Mariboru

Smetanova 17

2000 Maribor

Zapisnik

okrogle mize Društva ALUMNI FS

z dne 16. 05. 2013 ob 18.00

v predavalnici E–104, Smetanova 17, 2000 Maribor

Na okrogli mizi društva ALUMNI FS je bilo prisotnih 19 oseb. Seznam prisotnih je priložen originalu zapisnika.

Okroglo mizo je vodil predsednik društva ALUMNI FS red. prof. dr. Andrej Polajnar.

Tema okrogle mize:

PREDNOSTI IN SLABOSTI
BOLONJSKIH ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV

1.	Zoran Ren:	PREDNOSTI IN SLABOSTI BOLONJSKIH ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV (Priloga 1)
2.	Razprava in oblikovanje sklepov

V uvodu je predsednik DAFS pozdravil prisotne in v nekaj besedah orisal namen in cilje cikla okroglih miz, ki jih organizira DAFS. V nadaljevanju je predsednik predstavil red. prof. dr. Zorana Rena in mu predal besedo. Po predavanju, v katerem je bila opisana tako zgodovina, kakor tudi sedanjost bolonjskega sistema na primeru Fakultete za strojništvo v Mariboru z vsemi prednostmi in slabostmi, se je razvila razprava, ki jo lahko povežemo v naslednje sklepe:

Red. prof. dr. Ren je končal predavanje s sklepi:

Potrebna je takojšnja ustanovitev Strateškega sveta Fakultete za strojništvo, v katerega bodo vključeni vsi zainteresirani deležniki, predvsem predstavniki uspešnih razvojnih podjetij, interesnih združenj in zainteresirane civilne družbe.

Opredeliti je potrebno splošno sprejemljive ključne kompetence, ki naj jih dosegajo diplomanti posameznih stopenj in študijskih programov, ki naj bodo osnovno vodilo za pravo, novo bolonjsko prenovo študijskih programov.

Potrebno bo zagotoviti stalno preverjanje doseganja zastavljenih kompetenc diplomantov s strani visokošolskih institucij in delodajalcev ter posledično prilagajati študijske programe potrebam.

Vzpostaviti bo potrebno karierno svetovanje študentom in diplomantom ob večjem angažiranju delodajalcev za zaposlovanje najboljših študentov v slovenskih podjetjih.

Podjetja se bodo morala prilagajati “bolonjskim” inženirjem; zagotoviti in spodbujati bo potrebno nadaljnje izobraževanje in strokovni razvoj mladih inženirjev. Vzpostaviti bo potrebno ustrezno mentoriranje mladih diplomantov, ki bo sestavni in nujni del strokovnega izobraževanja vsakega inženirja!

Povečati bo potrebno vpliv podjetij na prilagajanje bolonjskega visokošolskega izobraževanja lastnim potrebam, predvsem na visokošolskih strokovnih študijskih programih, ki naj postanejo regionalnega pomena; nove študijske smeri, prilagajanje učnih vsebin, sponzoriranje diplomskih in projektnih del študentov, donatorstvo za nakup sodobne učne opreme itd.

Večjo vlogo bo potrebno dati inženirskim strokovnim združenjem; na primer z zakonsko reguliranim priznavanjem strokovne usposobljenosti, funkcionalnih izobraževanj in strokovnih izkušenj (po vzoru FEANI v EU, ASME v ZDA, IMechE v VB, VDI v ZRN itd.).

Gospod Aleksander Herzog, univ. dipl. inž. str.:

Mladi prihajajo iz univerz in visokih šol v delovna okolja brez lastnih pričakovanj.

Pričakuje se, da bo diplomant široko razgledan s kakovostnimi strokovnimi temelji.

Precejšnji problem je nezainteresiranost gospodarskih subjektov za iskanje mladih kadrov; inovativni inženirski nivo podjetij je sorazmerno nizek (ukvarjajo se predvsem z dodelavnimi posli).

Pogledati je potrebno kako mehanizmi uvajanja mladih inženirjev delujejo v tujini in jih ob upoštevanju »domačih« robnih pogojev prenesti v naše okolje.

Študent Miha Miheljak (SŠS) je opisal delovanje Sekcije študentov strojništva (SŠS) pri DSI in njihov pristop k zbliževanju študentov z realnim gospodarskim okoljem preko organiziranja raznih delavnic in ekskurzij. Vsako leto organizira SŠS ob drugih enodnevnih ekskurzijah v podjetja v Sloveniji eno ekskurzijo po EU in eno ekskurzijo v podjetja na mariborskem področju.

Gospod Janez Godnov, inž. str. je poudaril potrebo, da bi mladi prišli v gospodarstvo z več in globljim fizikalnim znanjem, da pa je potrebno organizirati za mlade mentorstva. Pomembna je ugotovitev, da trenutno mladi inženirji pri nas nimajo kje začeti svojo profesionalno kariero, kar posledično spodbuja migracijo v bližnjo gospodarsko zelo razvito Avstrijo.

Razpravo je zaključil red. prof. dr. Ren z mislijo, da je za migracijo strokovnjakov v tujino v precejšnji meri krivo neprimerno vrednotenje dela inženirja v Sloveniji.

Zapisal:

izr. prof. dr. Karl Gotlih

Predsednik Društva ALUMNI FS

red. prof. dr. Andrej Polajnar