ALUMNI FS
Fakulteta za strojništvo
Univerza v Mariboru
Smetanova 17
2000 Maribor
Zapisnik
okrogle mize Društva ALUMNI FS
z dne 05. 12. 2013 ob 17.00
v predavalnici
inž. Ivana Munde, Smetanova 17, 2000 Maribor
Na okrogli mizi društva ALUMNI FS je bilo prisotnih 21 oseb. Seznam prisotnih je
priložen originalu zapisnika.
Okroglo mizo je
vodil predsednik društva ALUMNI FS red. prof. dr. Andrej Polajnar. Od vodstva
fakultete so bili prisotni dekan, red. prof. dr. Niko Samec, prodekan, red.
prof. dr. Franc Zupanič in prodekan, red. prof. dr. Zoran Ren.
Tema okrogle mize:
Uvajanje mladih inženirjev po študiju v realno delovno
okolje
V razpravi so
aktivno sodelovali:
doc. dr. Marjan
Leber - Fakulteta za strojništvo Maribor - Je študij strojništva dobra naložba?
ga. Daniela Šunjič Egić z Zavoda za zaposlovanje RS - Podatki o zaposlovanju diplomantov tehniških fakultet
ga. Mateja Hanžurej - Karierni center UM
ga. Jelka Zagožen iz družbe BSH - Metode uvajanja mladih inženirjev v poslovni sistem družbe
dr. Bojan Vohar - diplomant FS - član DAFS - njegova izkušnja, zaposlen v tujini (Siemens)
g. Jaka Jesih - član DAFS - njegova izkušnja, zaposlen v Sloveniji (BSH)
ga. Daniela Šunjič Egić z Zavoda za zaposlovanje RS - Podatki o zaposlovanju diplomantov tehniških fakultet
ga. Mateja Hanžurej - Karierni center UM
ga. Jelka Zagožen iz družbe BSH - Metode uvajanja mladih inženirjev v poslovni sistem družbe
dr. Bojan Vohar - diplomant FS - član DAFS - njegova izkušnja, zaposlen v tujini (Siemens)
g. Jaka Jesih - član DAFS - njegova izkušnja, zaposlen v Sloveniji (BSH)
Vsak od
povabljenih aktivnih razpravljavcev je podal svoje videnje procesa uvajanja
mladih inženirjev po študiju v realno delovno okolje. Prispevki bodo objavljeni
v zborniku društva ALUMNI FS, ki bo izšel. Aktivni razpravljavci so dali
privolitev k javni objavi svojih prispevkov.
Po podanih iztočnicah (doc. dr. Leber, ga. Šunjič Egić, ga. Hanžurej, ga. Zagožen, dr. Vohar in g. Jesih) je predsednik DAFS red. prof. dr. Andrej Polajnar povabil prisotne k razpravi.
Povzetek zamisli, ki so jih podali aktivni udeleženci razprave, lahko strnemo tako:
Doc. dr. Leber: znanje ima v tehniki izredno kratko razpolovno dobo, kar narekuje potrebo po vseživljenjskem strokovnem izpopolnjevanju.
Ga. Mateja Hanžurej je izpostavila naprezanja kariernega centra UM pri servisiranju novih diplomantov pri iskanju zaposlitev.
Ga. Daniela Šunjič Egić je podala statistične podatke za SLO in našo regijo. Ugotovimo lahko, da ti podatki za naše diplomante strojnike, mehatronike in gospodarske inženirje niso neugodni.
Ga. Jelka Zagožen je poudarila potrebo po uvajanju mladih diplomantov v realno okolje in stalno skrb za vse zaposlene z namenom obnavljanja znanja. Prikazala je premišljen pristop koncerna BSH pri uvajanju mladih diplomantov v realno okolje in stalno skrb za vse zaposlene pri ažuriranju znanja. Poudarjena je bila potreba po obvladovanju projektnega dela, procesa stalnih izboljšav, po mehkih znanjih (osnove vodenja, timsko delo), po znanju jezikov…
Dr. Bojan Vohar je ob svoji predstavitvi osebne izkušnje v Siemensu v Gradcu izpostavil pomembnost stika s sodelavci in zmanjšanje osebne zaverovanosti v lastno znanje (ego).
G. Jaka Jesih je predstavil svoje videnje pri vstopu v realno delo v koncernu BSH in pri tem izpostavil osebno iniciativo in željo po napredovanju in zdravo mero radovednosti, kar je porok za osebni karierni uspeh.
Dekan red. prof. dr. Niko Samec je glede na slišano v uvodnem delu razpravljal o problematiki uvajanja mladih inženirjev v velikih in malih podjetjih in poudaril specifični položaj malih in mikro podjetij. Ta položaj se odraža v veliki dinamiki dogodkov in seveda potrebi, da bi se ta dinamika – hitrost prilagajanja potrebam – odražala tudi v hitrih spremembah učnih programov, kar pa v trenutnem sistemu akreditacij ni mogoče.
Mag. Marko Novak je v svoji razpravi izpostavil potrebo po ustnih izpitih (neposrednem pogovoru profesor - študent) in splošni trend, da raven znanja pada in da naši inženirji več ne izkazujejo inženirske samozavesti, ki je bistvena za aktivno kreativno inženirsko delo. Gospod Novak poudarja pomen ustnih izpitov in dviga zahtevnosti študija strojništva. Pri študentu je potrebno vzbuditi občutek odgovornosti (kreativni strah). Ugotoviti je potrebno, koliko družbo stane diplomant, izvesti detekcijo nepoštenosti in omejiti izpite na največ tri. Znanje naših diplomantov mora biti enako ali celo višje kot je znanje diplomantov v razvitejših državah.
Ga. Andreja Poropat je predstavila sistem, ki je uveden v podjetju PALFINGER. Poudarila je pomen pripravništva kot zelo koristno in nujno (kar je včasih bilo normalno prisotno) za razvoj bodočega inženirja sodelavca.
Red. prof. dr. Franc Zupanič je izpostavil problem prekratkega študija. Diplomanti še posebej prve bolonjske stopnje po treh letih niso osebnostno in strokovno zreli za prehod v realno delovno okolje. Bilo bi potrebno prvo bolonjsko stopnjo podaljšati na štiri leta.
Ga. Marija Sraka Šadl je izpostavila pomen imena INŽENIR.
G. Janez Godnov je razpravljal o pristopu pri uvajanju mladih inženirjev v malih in velikih podjetjih. Ugotavlja, da so pristopi zelo različni, kar je pogojeno z naravo poslovanja in velikostjo podjetja (v velikem podjetju je dobro – v srednjem in malem podjetju pa uvajanje zahteva drugačen pristop, ki ga večinoma ni).
Predsednik DAFS red. prof. dr. Andrej Polajnar je po razpravi strnil misli v naslednje sklepe:
Po podanih iztočnicah (doc. dr. Leber, ga. Šunjič Egić, ga. Hanžurej, ga. Zagožen, dr. Vohar in g. Jesih) je predsednik DAFS red. prof. dr. Andrej Polajnar povabil prisotne k razpravi.
Povzetek zamisli, ki so jih podali aktivni udeleženci razprave, lahko strnemo tako:
Doc. dr. Leber: znanje ima v tehniki izredno kratko razpolovno dobo, kar narekuje potrebo po vseživljenjskem strokovnem izpopolnjevanju.
Ga. Mateja Hanžurej je izpostavila naprezanja kariernega centra UM pri servisiranju novih diplomantov pri iskanju zaposlitev.
Ga. Daniela Šunjič Egić je podala statistične podatke za SLO in našo regijo. Ugotovimo lahko, da ti podatki za naše diplomante strojnike, mehatronike in gospodarske inženirje niso neugodni.
Ga. Jelka Zagožen je poudarila potrebo po uvajanju mladih diplomantov v realno okolje in stalno skrb za vse zaposlene z namenom obnavljanja znanja. Prikazala je premišljen pristop koncerna BSH pri uvajanju mladih diplomantov v realno okolje in stalno skrb za vse zaposlene pri ažuriranju znanja. Poudarjena je bila potreba po obvladovanju projektnega dela, procesa stalnih izboljšav, po mehkih znanjih (osnove vodenja, timsko delo), po znanju jezikov…
Dr. Bojan Vohar je ob svoji predstavitvi osebne izkušnje v Siemensu v Gradcu izpostavil pomembnost stika s sodelavci in zmanjšanje osebne zaverovanosti v lastno znanje (ego).
G. Jaka Jesih je predstavil svoje videnje pri vstopu v realno delo v koncernu BSH in pri tem izpostavil osebno iniciativo in željo po napredovanju in zdravo mero radovednosti, kar je porok za osebni karierni uspeh.
Dekan red. prof. dr. Niko Samec je glede na slišano v uvodnem delu razpravljal o problematiki uvajanja mladih inženirjev v velikih in malih podjetjih in poudaril specifični položaj malih in mikro podjetij. Ta položaj se odraža v veliki dinamiki dogodkov in seveda potrebi, da bi se ta dinamika – hitrost prilagajanja potrebam – odražala tudi v hitrih spremembah učnih programov, kar pa v trenutnem sistemu akreditacij ni mogoče.
Mag. Marko Novak je v svoji razpravi izpostavil potrebo po ustnih izpitih (neposrednem pogovoru profesor - študent) in splošni trend, da raven znanja pada in da naši inženirji več ne izkazujejo inženirske samozavesti, ki je bistvena za aktivno kreativno inženirsko delo. Gospod Novak poudarja pomen ustnih izpitov in dviga zahtevnosti študija strojništva. Pri študentu je potrebno vzbuditi občutek odgovornosti (kreativni strah). Ugotoviti je potrebno, koliko družbo stane diplomant, izvesti detekcijo nepoštenosti in omejiti izpite na največ tri. Znanje naših diplomantov mora biti enako ali celo višje kot je znanje diplomantov v razvitejših državah.
Ga. Andreja Poropat je predstavila sistem, ki je uveden v podjetju PALFINGER. Poudarila je pomen pripravništva kot zelo koristno in nujno (kar je včasih bilo normalno prisotno) za razvoj bodočega inženirja sodelavca.
Red. prof. dr. Franc Zupanič je izpostavil problem prekratkega študija. Diplomanti še posebej prve bolonjske stopnje po treh letih niso osebnostno in strokovno zreli za prehod v realno delovno okolje. Bilo bi potrebno prvo bolonjsko stopnjo podaljšati na štiri leta.
Ga. Marija Sraka Šadl je izpostavila pomen imena INŽENIR.
G. Janez Godnov je razpravljal o pristopu pri uvajanju mladih inženirjev v malih in velikih podjetjih. Ugotavlja, da so pristopi zelo različni, kar je pogojeno z naravo poslovanja in velikostjo podjetja (v velikem podjetju je dobro – v srednjem in malem podjetju pa uvajanje zahteva drugačen pristop, ki ga večinoma ni).
Predsednik DAFS red. prof. dr. Andrej Polajnar je po razpravi strnil misli v naslednje sklepe:
- Veljavni bolonjski programi zahtevajo od delodajalca pri aktivnem vključevanju mladih inženirjev po študiju v realno gospodarsko okolje dodatno skrb s strani delodajalca. Fakulteta ne more ukrojiti posameznika po željah posameznega podjetja!
- Fakulteta mora preko dialoga, ki se razvija v okviru Društva ALUMNI FS, poslušati pripombe delodajalcev in primerno uskladiti študijske programe.
- Obveza Fakultete za strojništvo je, da v vse študijske programe vključi specifična znanja kot na primer: o proizvodnih sistemih, 6-sigma, projektno delo, proces stalnih izboljšav, mehka znanja (osnove vodenja , timsko delo) in znanje jezikov in jih nenehno izpopolnjuje, saj se v podjetjih kaže veliko pomanjkanje teh znanj.
- Na študijskih programih je nujno oblikovati izbirni modul, ki bi bil vključen v študijske programe in vseboval specifične vsebine, vrednotene z ECTS točkami, ki bi se izvajale v različnih podjetjih.
- Potrebno je poostriti sistem izpitov in tako dvigniti raven znanja diplomantov na raven, primerljivo z diplomanti sosednjih industrijsko razvitejših držav.
- V podjetjih je potrebno vzpostaviti sistem pripravništva, ki ga lahko delno vgradimo že tudi v čas študija.
- Diplomant inženirskega študijskega programa mora znanja obvladati konkretno in ne samo nazivno.
- Vzpostaviti je potrebno sistem povezovanja podjetij s Fakulteto za strojništvo, na primer preko DAFS, z namenom pridobivanja informacij o znanju naših diplomantov v realnem okolju. Pomemben je odziv okolja na kakovost naših diplomantov.
- Skozi celotni sistem izobraževanja, ki je naravnan zelo permisivno, se je izgubila kategorija kreativnega strahu, ki pa je prisotna v realnem delovnem okolju in predstavlja zato šok za mladega diplomanta.
|
Tajnik DAFS:
izr. prof. dr. Karl Gotlih
|
Predsednik DAFS
red. prof. dr. Andrej Polajnar
|