alumni FS
 
O Alumni FS
Svečani strokovni kolokvij 2014

Zbornik okrogle mize ALUMNI FS
ALUMNI FS
Fakulteta za strojništvo
Univerza v Mariboru
Smetanova 17
2000 Maribor
 
Zapisnik
okrogle mize Društva ALUMNI FS
z dne 24. 01. 2013 ob 18.00
v predavalnici E–104, Smetanova 17, 2000 Maribor
 
Na okrogli mizi društva ALUMNI FS je bilo prisotnih 20 oseb. Seznam prisotnih je priložen originalu zapisnika.
 
Okroglo mizo je vodil predsednik društva ALUMNI FS red. prof. dr. Andrej Polajnar.
 
Tema okrogle mize:
 
Poiščimo korenine za nov tehnični razvoj Slovenije
TAM tehnološki gigant Maribora
 
Vabljeni predavatelji:
 
zasl. prof. dr. Adolf Šostar,
doc. dr. Franc Tržan,
Boris Duh, univ. dipl. inž. str.,
Gorazd Bende, univ. dipl. oec. (Cona Tezno) in
mag. Božidar Pučnik (MRA Maribor).
 
Dnevni red:
1. Andrej Polajnar: POZDRAV UDELEŽENCEM IN NAMEN OKROGLE MIZE
2. Boris Duh: MARIBOR JE BIL INDUSTRIJSKO MESTO (Priloga 1)
3. Franc Tržan: KAKO JE RASEL IN PROPADEL TAM (Priloga 2)
4. Adi Šostar: VPLIV TAM-a NA PONOVNI RAZVOJ INDUSTRIJE MARIBORA (Priloga 3)
5. Gorazd Bende: CONA TEZNO (Priloga 4)
6. Božidar Pučnik: RAZVOJ MARIBORA – predstavitev projekta (Priloga 5)
7.   Razprava in oblikovanje sklepov
V uvodu je predsednik DAFS pozdravil prisotne in v nekaj besedah orisal namen in cilje cikla okroglih miz na temo: Poiščimo korenine za nov tehnični razvoj Slovenije. Po uvodnem nagovoru so se vrstila predavanja skladno z dnevnim redom. V sedmi točki se je razvila razprava, ki jo lahko povežemo v naslednje sklepe:
  • Slovenija mora biti proizvodna država in ne storitvena družba, ker lahko tako država bolje premaguje krizo (vzgled Nemčija).
  • Zavedati se moramo, da bo naša blaginja odvisna od tehnike, ki edina ustvarja dodano novo vrednost.
  • Okrepiti je potrebno tehnično zavedanje v državi in sočasno izboljšati ugled inženirja v družbi.
  • Okrepiti tehnično izobraževanje.
  • Ustanovitev otroškega tehničnega kluba, katerega člani lahko postanejo otroci v starosti 4 do 10 let, ki na igriv način spoznavajo ravnanje s tehniko, hkrati pa tudi spoznajo kako tehnika vpliva na družbo (zgled Nemčija, ustanovljeno 2009). Sedaj že obstaja projekt vključevanja mladih v svet tehnike t. i. TEHNIKA TI DA KRILA.
  • Vzpostaviti boljšo povezavo univerze z gospodarstvom na osnovi neposrednih projektov, ki jih naj predlaga gospodarstvo.
  • Ponovno vzpostaviti nekdanji TAM-ov perfekcionizem, entuziazem, kakovost in razvoj v stroki.
  • TAM je vzor koordinirane celovito organizirane tovarne, sicer v popolnoma drugačnih pogojih dela, tržnih pogojih in konkurenci trga.
  • Ustanovitev projektnega konzorcija z ustreznimi kompetencami pri RRA oz. ustreznimi ustanovami (npr. zavod za akreditacijo za RR dejavnosti).
  • V konzorcij vključiti kompetentne strokovnjake iz gospodarstva, univerze, bank, strokovnih društev in mestne oblasti.
  • Intenzivno zasledovati razpise za financiranje projektov za razvoj tehnološkega napredka, nove investicije, nove zaposlitve, itd. in konkurirati na razpise slovenskih ministrstev, mednarodnih fundacij, EU projekte, Horizont 2000.
  • Oblikovati platformo (tehnično – tehnološko) obstoječih podjetij strojne industrije, srednje velikih in malih podjetij.
  • Razvoj industrije za izdelavo in predelavo izdelkov iz lahkih kovin, npr. za avtomobilsko, letalsko, vojaško, stavbeno in drugo industrijo.
  • Razširitev proizvodnje obstoječih podjetij proizvajalcev in dobaviteljev avtomobilske industrije ob podpori razvoja novih materialov, novih proizvodnih procesov, osvojitev novih tržišč in povezave s kupci v globalnem tržišču.
  • Maribor je bil vodilni center razvoja orodjarske industrije. Ponovna oživitev je mogoča samo s kvalitativnimi posegi v inovativno proizvodnjo na osnovi progresivne razvojne strategije orodjarn, kontrolo kakovosti, zaščite okolja, itd.
  • Povezava srednjevelikih in malih podjetij strojne industrije z razvojno – raziskovalno platformo, ki usmerja in koordinira proizvodnjo, raziskuje tržne niše, predlaga inovativne tehnološke rešitve, išče nove kupce, vodi oglaševanje, pripravlja prijave na razvojno – raziskovalne projekte, se vključuje v mednarodne grozde itd.
  • Investicija v ustanovitev namenskega laserskega centra, ki kot zavod podpira razvoj laserske tehnologije, razvija storitve na področju prototipne proizvodnje s praškasto tehnologijo za praktično vsa področja industrije, medicine, prometa, posebej pri vzdrževanju in popravilu poškodovanih elementov itd.
  • Organizacijo robotsko krmiljenega »smart (inteligentnega)« proizvodnega sistema, ki z izjemno prožno razporeditvijo obdelovalnih in pomožnih enot lahko izdela različne izdelke.
  • Realizacija operativnega centra oz. zavoda za neposredno povezavo, kolaboracijo med UM, fakultetami oz. laboratoriji in industrijo.
  • Krepitev RRA kompetenc s ciljem izdelave in koordinacije usmerjenega lokacijskega in proizvodnega načrta za bodočo industrijsko gradnjo in neposredno povezavo z mestno oblastjo.

Razprave posameznikov:

doc. dr. Tržan

  • Osvežiti razvojno delo.
  • Vzpostaviti zavedanje posameznika, da lahko s svojim delom vpliva na rezultat poslovanja in življenja podjetja. Krepi se pripadnost podjetju.
  • Ustvarjanje učnih centrov za verige dodanih vrednosti.
  • Ustvariti bazo tehničnega in tehnološkega razvoja.

Bende, univ. dipl. oec.

  • Avtotransfuzija podjetij v CONI Tezno.
  • Gojiti ne načelne, temveč prave povezave (kot pravi bratje in sestre).
  • Naj postane CONA Tezno poligon za preizkušanje posameznih idej.
  • Privabiti svežo kri – svež kapital.
  • Šteje znanje in pridne roke.

mag. Pučnik

  • Kaj poganja mehanizem – to je dodana vrednost.
  • Pomanjkanje inovativnosti – podjetja ne investirajo v inovativnost.
  • Regionalni sistem za inoviranje v Podravju 2014-2020:
    • paket vzpodbud za inoviranje in nova podjetja,
    • izboljšanje inovacijski sposobnosti obstoječih podjetij,
    • start-up,
    • privabljanje investitorjev.
  • OREH – študija izvedljivosti s strani MRA (cena 120.000€).
  • Povezovanje mest na nivoju MB in SLO.
  • Dobro sodelovanje in izvedba mreženja.

Duh, univ. dipl. inž.

  • Inženirski kader je na najnižji stopnji v MOM.

Ledinek, univ. dipl. inž.

  • 1990 sprememba lastništva zato med drugim propade TAM.
  • Delo je potrebno razbremeniti balasta, ki obremenjuje delo v proizvodnji.
  • Ponovno ustvariti generacije, ki smo jih imeli.
  • Ne potrebujemo linča, ki ga vodijo mediji.
  • Potrebujemo državo, ki pravno funkcionira.
  • Potrebujemo pozitivne reflekse.
  • Ledinek bo sam šolal svoj kader (IKŠ).
  • Usposobimo tiste, ki jih potrebuje trg.
  • Potrebujemo sogovornika na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo in stabilno državo.
  • Potrebno je dati prednost firmam.
  • Povabiti je potrebno ministra in novinarje, da spoznajo kaj je nova vrednost.
Zapisal:
izr. prof. dr. Karl Gotlih
Predsednik Društva ALUMNI FS
red. prof. dr. Andrej Polajnar